Opera v štirih dejanjih
Po neuspehu opere “Un giorno di regno” je razočarani Verdi sklenil, da bo za vedno odložil pero. Ko se je nekega večera vračal domov, je na ulici srečal impresarija milanske Scale Bartolomea Merellija, ki mu je skorajda vsilil operni libreto. Doma ga je nejevoljno zalučal na mizo. Rokopis se je odprl in prebral je nekaj verzov, ki so ga očarali. Tako se je seznanil z libretom za “Nabucco”. Na premieri, ki je bila 9. marca 1842 v milanski Scali, so uporabili stare kostume in v naglici prirejeno sceno; tudi uvertura je bila napisana v zadnjem trenutku. Kljub temu je delo poželo izjemen uspeh. Ob krstni uprizoritvi so ovacije trajale celih deset minut. “Nabucco” je v naslednjih mesecih doživel številne ponovitve. Z njim je še ne tridesetletni Verdi zaslovel in začel vrtoglavi glasbeni vzpon.
Uspeh opere gre pripisati tudi aktualnosti vsebine: “Nabucco” je namreč prva Verdijeva opera, v kateri je pod krinko zgodovinskega dogajanja obravnaval aktualno problematiko. Italijani so v težnji Izraelcev po svobodi prepoznali lastno prizadevanje za zedinjenje Italije in zborovski napev iz 3. dela (“Va pensiero”) izbrali za neuradno himno patriotističnega gibanja.
To ni drama o posameznih junakih, temveč veličasten skupinski portret o usodi celega naroda. Posebno pomembno vlogo ima zbor, medtem ko se življenjske zgodbe posameznikov stapljajo v veličasten epos, razpet med zgodovinsko vsebino in namigi na sodobno politično dogajanje v tedanji Italiji.
VSEBINA: Izraelci, ki jih oblegajo babilonske čete pod vodstvom kralja Nabucca, objokujejo svojo nesrečno usodo. Veliki svečenik Zaharija jih tolaži, da jim bo Nabucco mogoče prizanesel, ker imajo v ujetništvu njegovo hčer Feneno. Slednja se je iz ljubezni do Izmaela, nečaka jeruzalemskega kralja, spreobrnila v židovsko vero. Druga Nabuccova hči Abigaila, ki je prav tako zaljubljena v Izmaela in se hoče znebiti tekmice, pokaže babilonski vojski pot v Jeruzalem. Babilonci uničijo mesto in zasužnjijo Izraelce. Nabucco se razglasi za edinega kralja in boga, toda za svojo bogokletno predrznost je kaznovan z blaznostjo. Oblast prevzame Abigaila, ki židovske ujetnike in tekmico Feneno obsodi na smrt.. Nabucco, ki se je mu je vrnil razum, prepreči pokol, razglasi neodvisnost Izraela in se pridruži zahvalnim himnam židovskemu bogu. Poražena Abigaila si vzame življenje in v zadnjih vzdihljajih blagoslovi zvezo med Izmaelom in Feneno.
GIUSEPPE VERDI (Roncole di Busseto 1813 – Milano 1901) se je rodil v revni družini, ki mu ni mogla zagotoviti redne glasbene izobrazbe. Zato je le počasi napredoval: njegovo prošnjo za mesto organista v cerkvi v Soragni so zavrnili, zaman je prosil za finančno podporo, ki bi mu omogočila nadaljevanje šolanja, konservatorij v Milanu pa ga ni sprejel med svoje gojence. Njegova prva opera “Oberto conte di San Bonifacio” mu je prinesla nekaj uspeha, sledilo pa je bridko razočaranje z neuspešno komično opero “Un giorno di regno”. Prva leta profesionalnega delovanja je Verdi imenoval “anni di galera” (zaporniška leta). V tem času ga je prizadela smrt prve žene in dveh otrok. Grenko obdobje se je zaključilo z uspehom “Nabucca”. Med izvajalci krstne izvedbe je bila sopranistka Giuseppina Strepponi, ki je postala skladateljeva življenjska družica. “Nabucco” je torej pomenil preobrat v avtorjevem življenju. V njem je dokončno izoblikoval svoj slog, ki ga označujejo klenost, dramatična učinkovitost in poglobljena psihološka analiza junakov. V naslednjem desetletju je ustvaril še šestnajst oper, ki so utrdile njegov sloves na svetovnem glasbenem prizorišču. Trilogija, ki jo sestavljajo “Rigoletto”, “Il trovatore” in “La traviata” se opira na zgradbo tradicionalne številčne opere, ki jo je Verdi učinkovito prenovil in obogatil z novimi, drznimi vsebinami.Čeprav je v naslednjih letih upočasnil ustvarjalni ritem in poglobil oblikovno iskanje, je ob svoji smrti veljal za najpopularnejšega in najpogosteje izvajanega svetovnega opernega skladatelja.
Kaj: Opera & balet
Kdaj: tor, 7.6.05
ob 19.00
Kje: Opera in balet SNG, Maribor
Vstopnina: 4.000 SIT