Razstavno leto 2006 v Mestni galeriji Nova Gorica nadaljujemo z razstavo slik akademskega slikarja Andreja Brumna-Čopa, ki je v slovenskem likovnem prostoru že uveljavljen avtor. Predstavil se bo s svojim najnovejšim ciklom olj na platnu.
Andrej Brumen-Čop (1967) je med letoma 1988 in 1995 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje se je študijsko izpopolnjeval v Pragi in New Yorku. Med letoma 2001 in 2002 je bil glavni urednik revije za likovno umetnost Likovne besede. Razstavljal je doma in v tujini.
Slike Andreja Brumna-Čopa so njegov medij, ki ga uporablja zato, da z njim sporoča o svojem stanju, o razmerju do sveta in do slikarstva. Njegove slikarske podobe so vezane na čustvene, spominske izkušnje. Prikazuje nam svet, ki ga lahko razumemo, dokončno razložimo, samo če do potankosti poznamo njegovo skorajda zasebno zgodovino. Liki na njegovih slikah so namreč zabrisani in zamegljeni, kar v nas zbuja vtis nejasnosti oblik in nenehen občutek, da le stežka razbiramo konkretne vsebine likov. Na površini platna so posuti madeži, ki učinkujejo kot sončne pege in omogočajo krčenje in širjenje podobe. Sklepamo lahko, da nejasna slika nima toliko zveze s tistim, kar neposredno prikazuje, temveč je refleksija umetnikovega psihičnega stanja. Andrej Brumen-Čop si želi, da bi slike zunanjega sveta ugasnil, ubil, slike svoje notranjosti pa razžarel, obdržal – četudi nejasne in abstraktne – vsaj za trenutek dlje.
Likovni kritik Andrej Medved je v uvodnem eseju v katalogu, ki bo izšel ob razstavi, zapisal, da so slike Andreja Brumna-Čopa “proizvodnja simulakrov, ki oblikujejo nov prostor, nekakšen teritorij za uprizarjanje najbolj osebnih in vsakdanjih vzgibov, ki so posledica trenutnih želj, domislice in igre. Svet onkraj represije, krutosti in revolucionarnostne spremembe, svet, ki v nas sprosti neznatne, nepomembne, instinktivne odločitve. Lahko bi torej govorili o predindividualnem, “molekularnem” stanju željne – podzavestne – proizvodnje in s tem o likovnem jeziku, ki je strukturiran kot proces, ki se pred nami šele oblikuje v delne in zaključene podobe, ki posedujejo svoj smisel prav v hipnih, fragmentiranih odnosih.
V takšnem pristopu je skrito tudi mnoštvo drugih, anonimnih stanj, ki jih slikar povzema iz vsakdanjosti, iz “nepomembnih” doživetij, ki zdaj nastopajo kot temeljne oporne točke za nastajanje podobe. Mnoštvo neskončno drobnih psihičnih, socialnih, bioloških doživetij se prepleta v teh predmetih, ki zdaj na novo, z novimi stičišči zadobijo svojo lastno formo in substancialnost, se pravi, da se ločijo od prejšnje funkcije in vloge in namena ter zaživijo novo, irealno stvarskost, ki služi le estetski igri.”
Kaj: Likovna razstava
Kdaj: pet, 10.2.06
ob 19.00 do pet, 3.3.06
Kje: Mestna galerija Nova Gorica, Trg E. Kardelja 5, Nova Gorica
Vstopnina: Ni vstopnine